Hrvaška osamosvojitvena vojna

Hrvaška osamosvojitvena vojna
	Del jugoslovanskih vojn
	; Hiša v porušenem Vukovarju leta 1991
Datum	1991–1995
Prizorišče	Hrvaška
Izid	Osamosvojitev Hrvaške
Ozemeljske; spremembe	Hrvaška je povrnila vsa okupirana ozemlja
Udeleženci
Zbor narodne garde; Paravojaške enote	Vojska Srbske republike Krajine; Jugoslovanska Ljudska Armada; Paravojaške enote
Poveljniki in vodje
Franjo Tuđman (predsednik Hrvaške); Anton Tus (poveljnik Hrvaške vojske 1991-1992); Janko Bobetko (poveljnik Zbora narodne garde 1992-1995); Atif Dudakovic (poveljnik petega korpusa ARBiH 1995;	Slobodan Milošević; (predsednik Srbije); Milan Martić; (predsednik Srbske republike Krajine); Mile Mrkšić; (poveljnik vojske Srbske krajine); Veljko Kadijević; (poveljnik JLA)
Žrtve in izgube
Hrvaški viri: 10.668 mrtvih; 37.180 ranjenih; 2.915 razseljenih; mednarodni viri: 196.000 razseljenih;	Srbski viri: 447.316 razseljenih; vir UN: 300.000 razseljenih;

Hrvaška osamosvojitvena vojna (tudi Domovinska vojna - hrvaško Domovinski rat) je bila osamosvojitvena vojna, s katero je Hrvaška dosegla neodvisnost od Socialistične federativne republike Jugoslavije. Trajala je od leta 1991 do 1995, ko je bil podpisan daytonski sporazum. Vojna se je začela kot spopad med hrvaškimi obrambnimi silami in JLA, ki je želela preprečiti razpad Jugoslavije po tem, ko je Hrvaška skupaj s Slovenijo razglasila samostojnost. Ker je na Hrvaškem živelo veliko Srbov, ki niso želeli živeti v neodvisni Hrvaški, so ustanovili državo Srbsko republiko Krajino, ki jo je politično in vojaško podpiral Beograd. Vojna se je nadaljevala v krvav medetnični spopad med Hrvati in Srbi.

Seznam konfliktov

Glej tudi

Vojne v nekdanji Jugoslaviji

Ta članek o vojaški zgodovini je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1]